Okej, nisem hidrolog, sem pa iz naravoslovja. Verjetno ta izjava implicira nižji vodni tlak na dnu struge, ker je vodni tok toliko hitrejÅ”i->paÄ ista fora kot pri letalu, ki ima krila oblikovana tako, da se tok zraka na vrhu krila stisne, poslediÄno se po Bernoullijevem zakonu hitrost toka zraka poveÄa in zaradi ohranitve energije pade zraÄni tlak, to pa omogoÄa nastanek vzgonske sile na spodnjem delu krila. Tu pa pade tlak reÄnega toka, ki nato nekako āposrkaā vodo iz podtalnice (ker voda paÄ ātiÅ”iā proti nižjemu tlaku). Ampak ta del ne vem, Äe drži, mislim, da ne gre posploÅ”evati Bernoullija na tako kompleksen sistem, kot je reÄni tok v strugi in njegova interakcija s podtalnico.
Reke v sploÅ”nem nižajo nivo podtalnice, ne vem pa kako na to vpliva betonska struga. Definitivno pa to ne povzroÄa kmetijske suÅ”e.
Ne vem glede Bernoullijevega principa, vem pa da Äe vodo hitro odvajaÅ”, se nima Äasa absorbirati v podtalnico, se ta ne napaja veÄ in poslediÄno zniža.
Opisano gre za neko adaptacijo (āpoljudnoznanstvenoā) Venturijevega principa. Bernullijeva enaÄba oz. princip je uporaben za idealno tekoÄino v laminarnem (izrazito mirnem, urejenem) toku.
Nisem strokovnjak, ampak iz osnov hidrodinamike vem da veÄina teh principov v naravi težko predvidiÅ” zaradi vpliva turbolentnega toka, statiÄen in dinamiÄen tlak.
Meni se zdi to samoumevno.
Beton prepreÄuje vnos vode v podtalnico in poslediÄno je okolica bolj suÅ”na. Betoniralo se je zaradi protipoplavnih ukrepov, ampak marsikje se je ta metoda izkazala za napaÄno in se ukinja. Recimo Los Angles river so prvotno zaradi poplav povsem zabetonirali, zdaj pa vraÄajo naravo nazaj na reko. j.
Beton poplavne vode enostavno prenese nižje po strugi, da postanejo problem nekoga drugega. Reka prek podtalnice tvori veliko kompleksnejÅ”i sistem, kot je vidno iz povrÅ”ja in beton grobo poseže vanj. Idealno je, da lahko reka ādihaā in sama absorbira nihanje vodostaja. Ob poplavah okoliÅ”ko moÄvirje zadrži odveÄno vodo, ki lahko kasneje ob pomanjkanju dežja blaži suÅ”o.
Izjava je malo Äudna, lahko zavajajuÄa, definitivno pa nestrokovna. Srk podtalnice je malo tko tko izrazā¦ Nekaj malega bi lahko vplival kapilarni dvig. Problem betoniranja struge je drugje. VeÄina rek tudi napaja podtalno vodo.
V kolikor je struga betonska je sam tok reke lahko hitrejÅ”i, ni pa nujno. Odvisno od projektiranja. Problem je bolj v ekoloÅ”kih posledicah in posegu v naravno oblikovanje strug. Veliko strug Älovek preoblikuje pa se kasneje izkaže, da reka rabi prostor. Po Evropi se sprejma politika da se reke vraÄa v prvotna stanja ali Äim manj omejuje. Mnoge poplave so lahko v razmislek za neskrbno naÄrtovanje.
Me zanima Å”e kdo je avtor Älanka oz. izjave?
Regulacija rek je ful kiksnjena in jo bo treba precej bolje domisliti
8 comments
[https://domzale.si/objava/921351](https://domzale.si/objava/921351) stran 33 za celo skropucalo
Okej, nisem hidrolog, sem pa iz naravoslovja. Verjetno ta izjava implicira nižji vodni tlak na dnu struge, ker je vodni tok toliko hitrejÅ”i->paÄ ista fora kot pri letalu, ki ima krila oblikovana tako, da se tok zraka na vrhu krila stisne, poslediÄno se po Bernoullijevem zakonu hitrost toka zraka poveÄa in zaradi ohranitve energije pade zraÄni tlak, to pa omogoÄa nastanek vzgonske sile na spodnjem delu krila. Tu pa pade tlak reÄnega toka, ki nato nekako āposrkaā vodo iz podtalnice (ker voda paÄ ātiÅ”iā proti nižjemu tlaku). Ampak ta del ne vem, Äe drži, mislim, da ne gre posploÅ”evati Bernoullija na tako kompleksen sistem, kot je reÄni tok v strugi in njegova interakcija s podtalnico.
Reke v sploÅ”nem nižajo nivo podtalnice, ne vem pa kako na to vpliva betonska struga. Definitivno pa to ne povzroÄa kmetijske suÅ”e.
Ne vem glede Bernoullijevega principa, vem pa da Äe vodo hitro odvajaÅ”, se nima Äasa absorbirati v podtalnico, se ta ne napaja veÄ in poslediÄno zniža.
Opisano gre za neko adaptacijo (āpoljudnoznanstvenoā) Venturijevega principa. Bernullijeva enaÄba oz. princip je uporaben za idealno tekoÄino v laminarnem (izrazito mirnem, urejenem) toku.
Nisem strokovnjak, ampak iz osnov hidrodinamike vem da veÄina teh principov v naravi težko predvidiÅ” zaradi vpliva turbolentnega toka, statiÄen in dinamiÄen tlak.
Meni se zdi to samoumevno.
Beton prepreÄuje vnos vode v podtalnico in poslediÄno je okolica bolj suÅ”na. Betoniralo se je zaradi protipoplavnih ukrepov, ampak marsikje se je ta metoda izkazala za napaÄno in se ukinja. Recimo Los Angles river so prvotno zaradi poplav povsem zabetonirali, zdaj pa vraÄajo naravo nazaj na reko. j.
Beton poplavne vode enostavno prenese nižje po strugi, da postanejo problem nekoga drugega. Reka prek podtalnice tvori veliko kompleksnejÅ”i sistem, kot je vidno iz povrÅ”ja in beton grobo poseže vanj. Idealno je, da lahko reka ādihaā in sama absorbira nihanje vodostaja. Ob poplavah okoliÅ”ko moÄvirje zadrži odveÄno vodo, ki lahko kasneje ob pomanjkanju dežja blaži suÅ”o.
Izjava je malo Äudna, lahko zavajajuÄa, definitivno pa nestrokovna. Srk podtalnice je malo tko tko izrazā¦ Nekaj malega bi lahko vplival kapilarni dvig. Problem betoniranja struge je drugje. VeÄina rek tudi napaja podtalno vodo.
V kolikor je struga betonska je sam tok reke lahko hitrejÅ”i, ni pa nujno. Odvisno od projektiranja. Problem je bolj v ekoloÅ”kih posledicah in posegu v naravno oblikovanje strug. Veliko strug Älovek preoblikuje pa se kasneje izkaže, da reka rabi prostor. Po Evropi se sprejma politika da se reke vraÄa v prvotna stanja ali Äim manj omejuje. Mnoge poplave so lahko v razmislek za neskrbno naÄrtovanje.
Me zanima Å”e kdo je avtor Älanka oz. izjave?
Regulacija rek je ful kiksnjena in jo bo treba precej bolje domisliti